Vlado Kreslin - Nekega jutra ko se zdani

^CPrvi žarek že d^Fviga se iz sna ^Cglej, nad vodo je s^Fvetloba vzšla! Ko p^Cosledn^C/Bjemu v t^Amemi ^Fpoidejo moči, ^Cnovi^C/Bh stote^Amro se s^Gonca veseli.

Nekega ^Cjutra, ^C/Bko se zd^Amani in se g^Flave ohlad^Dmijo, vsak od^Cide ^C/Bsvojo p^Amot. ^G Nekega ^Cjutra, ^C/Bko se zd^Amani in se ^Fsolze posu^Dmšijo, ^F nekega j^Gutra, ko se zdani^F. ^{C C/B C}

^CTam pri peči stari, kot v^Fčasih tiste dni s ^Cklobuki na omari in ^Ftoplimi dlanmi, spomni^Cmo ^C/Bse pesmi st^Amare, ki ^Fbla je še od vseh, gla^Csnej^C/Be od vih^Amarjev se ^Gslišal bo naš smeh.

Nekega ^Cjutra, ^C/Bko se zd^Amani in se g^Flave ohlad^Dmijo, vsak od^Cide ^C/Bsvojo p^Amot. ^G Nekega ^Cjutra, ^C/Bko se zd^Amani in se ^Fsolze posu^Dmšijo, ^F nekega j^Gutra, ko se zdani^F. ^{C C/B C}