Vlado Kreslin - Nekega jutra ko se zdani

P^Crvi zarek^F ze dviga se iz sna gl^Cej, nad^F vodo je svetloba vzsla! Ko posle^Cdnjem^Emu v tem^Ami poi^Fdej^Dmo moci, ^Cnov^Emih st^Amotero^G se sonca veseli.

Nekega ju^Ctra,^Em ko^Am se zdani ^Fin se gla^Dmve ohladijo, vsak od^Cide s^Emvojo po^Amt. ^G Nekega ju^Ctra^Em, ko se^Am zdani in se s^Folze posu^Dmsijo, ^{F G}nekega jut^Fra,^Em ko^Dm se^C zdani.

Tam pr^Ci peci stari, kot vc^Fasih tiste dni s ^Cklobuki n^Fa omari in toplimi dlanmi, spomnim^Co se p^Emesmi st^Amare, ki je bil^Fa se o^Dmd vseh, glasn^Ceje ^Emod viha^Amrjev ^Gse slisal bo nas smeh.

Nekega ju^Ctra,^Em ko^Am se zdani ^Fin se gla^Dmve ohladijo, vsak od^Cide s^Emvojo po^Amt. ^G Nekega ju^Ctra^Em, ko se^Am zdani in se s^Folze posu^Dmsijo, ^{F G}nekega jut^Fra,^Em ko^Dm se^C zdani.

Nekega ju^Ctra,^Em ko^Am se zdani ^Fin se gla^Dmve ohladijo, vsak od^Cide s^Emvojo po^Amt. ^G Nekega ju^Ctra^Em, ko se^Am zdani in se s^Folze posu^Dmsijo, ^{F G}nekega jut^Fra,^Em ko^Dm se^C zdani.