Neca Falk - Vsi ljudje hitijo

Skor^Caj teden je že odkar sem odšla iz n^Faše vasi sem ^Cdol.

?^C?ola začela se ja zares, vst^Dajam ob šestih in ^Gpol.

Intern^Cat je že star in v sobi še s t^Fremi dekleti ^Cživim, Marta^Am in Jana, obe^C sta iz morja, a Šp^Gela iz Gorenjskih planin.

M^Cama tako je, kot rekla si mi, da v za?^F?etku morda bo hu^Cdo, saj prvič odšla si tak daleč od doma, saj pr^Dej sploh ni časa bi^Glo.

Pogr^Cešam kmetijo, očeta in tebe in m^Falega Lukca vse b^Colj, veš ^Amtu ni nič njiv in na^Cšega sonce, tu^G je le sivi b^Ceton.

Nam^Festo ptic zbudi me motor, namesto j^Cutra srečam meg^Glo in v^Fes ta hrup, škripanje zavor, kaj ti?^D?ina je, tu sploh ne ve^Gdo. Vs^Ci ljudje hitijo, ^{F G} p^Ca nekje živijo ^{F G} z obrazi obrnj^Cenimi v tl^Ga nihče ni^Ckogar ne poz^Gna.

^CKako doma je, je Liska že strila, na^Fnjo mislim vsak d^Can, v št^Amali bo to zdaj prva s^Cprememba odka^Gr bika prodal^Ci smo lan'.

I^Cn Florjanov Joža mi je dejal, ko od^Fhajala sem na to ^Cpot, naj^Am pošljem naslov mu, ^C ?^G?eš da bo pr^Cišel v eni od prostih sobot.

Nam^Festo ptic zbudi me motor, namesto j^Cutra srečam meg^Glo in v^Fes ta hrup, škripanje zavor, kaj ti?^D?ina je, tu sploh ne ve^Gdo. Vs^Ci ljudje hitijo, ^{F G} p^Ca nekje živijo ^{F G} z obrazi obrnj^Cenimi v tl^Ga nihče ni^Ckogar ne poz^Gna.

^CPozno je že, pismo končujem, počas^Fi odpravim se spa^Ct. Že zda^Amvnaj zaspal je s slik^Cami doma v ^Gsolzah naš i^Cnternat.