Marjana Derzaj - Orion

^Am7Čez tisoč let, k^D7o naju več n^Ge bo, bo ^Am7spet prav tak v^D7ečer kot je ^Bm7nocoj. ^{E7 E7}Na modrem ^Am7nebu d^B7aljen in s^Emvetal spet kot noc^A7oj bo Orion sij^D7al.

Ze^Am7leni hrast, ki p^D7ošumeva v ^Gnoč; ta^Am7krat prastaro t^D7emno bo dr^Bm7evo. ^E7 Š^E7umel bo v v^Am7etru kot^B7 teman spom^Emin na ta ve^Am7čer, ko ^D7stala sva pod nji^Gm.

Skoz^Bm mrak bo trep^Emetala istih ^Bmzvezd srebrna l^Emuč, le ^Bmmladi par, ki ^Emse bo tu t^Bmakrat objel bo d^Am7ru....^D7.ug. Prav ^Gkot nocoj v p^Emomladni mrak s^Am7ijal bo O^D7rion in ^Gprav takrat, ko^Emt jaz morda, bo r^Am7ekla dekli^D7ca: Kak^Bm7o je daleč, kak^Cmaj7o je lep, kako bl^Cešči se njegovih se^D7dem^Am7 zvez^D7d

Čez ^Am7tisoč let, ko n^D7aju ne bo več^G, na ^Am7nebu Orio^D7n sijal bo^Bm7 še. ^{E E7}Poljubi^Am7 me za ti^B7soč dolgih ^Emlet, ko tu mlad ^Am7par se b^D7o poljubil ^Gspet.