TISTA ČRNA KITARA VLADO KRESLIN

^EBil sem še Vladek, ko so - kot vedn^Co za praznik^H - prišli ^C ^E brkati^H cigani ^Ev hišo^H igrat. ^C ^EOče je stopil v ^Csobo po ti^Hsto &a^Cmp;#269;rno^E kitaro, ki^H jo je kup^Eil za prvo p^Hla&#^C269;o.

^EGospod tisto ^Ckitaro še^H imate, ^E gospod, tisto &#269^C;rno kita^Hro še imate? ^E Gospod, tista b^Cila je res^H dobra. ^E

So ga s^Hpraševali še ^Edolgo pote^Hm, ^E zmera^Hj, ko hoteli so p^Erositi drobiž.^H ^C Zmeraj^H, ko igrali so ^Ev vaški gos^Htilni ^E ^Hin hodil^Ei v pavz^Hah do šanka. ^C Pa njihov^He žene, ^Eko prišle so pred ^Hvrata ^E po star^He obleke, s^Eo rade vpraš^Hale: ^C

Gospod, tisto kitaro še imate, gospod, tisto črno kitaro še imate? Gospod, tista bila je res dobra. Včasih, ko pridem domov, sedim pod kostanji in pijem, pijem s prijat'li, ki tam še živijo. Takrat, skoraj vedno pri mizi za nas zaigrajo in vprašajo otroški obrazi s hripavim glasom: Gospoud, tisto gitaro šče mate, gospoud, tisto čarno gitaro šče mate? Gospoud, tista je bijla dobra, tista je bijla dobra. http://www.kreslin.com/

Vlado Kreslin - Tista 269rna kitara