Siddharta - Napalm 3

^EStran od ljud^Ami, m^Festo je ostalo brez lu^Cči, t^Eam je do neb^Ames, n^Fajine stopinje risal pl^Ces, in j^Eaz, pijem upanj^Ame, a k^Faj, ko zoglenelo je sr^Cce, in ^Eti, nekaj je v t^Amebi, kar sem vedno rad im^Fel, a ostalo j^A#e samo nav^Eidezno ..

In tja grem s^Fam, gl^Amej, v daljavi n^Gebo gor^Dmi, in tja grem s^Fam, gl^Amej, nad mano ti^Gsoč luči, ki so za vas le okras

^EDim starih sl^Amik, ^Fnosi bolečino svetlih d^Cni, z^Erak postaja b^Amlag, ^Fa vse bolj naporen je kor^Cak, in ^Ejaz, kot da rabim ^Amnjo, ^Fmisli mi obračajo t^Celo, in kje si ^Eti, tam te vidim s^Ampet, kako mi tečeš v ob^Fjem, da le ni og^A#raje vmes, pa ^Esaj ni res

In tja grem s^Fam, gl^Amej, v daljavi n^Gebo gor^Dmi, in tja grem s^Fam, gl^Amej, nad mano ti^Gsoč lu^F#mči

In tja grem s^Fam, gl^Amej, nad mano m^Gesto leb^Fdi, in tja grem s^Dmam, gl^Amej, tam daleč s^Gpet se da^Fni ^{Dm A}