Mi2 - Sladka kot med

Dobro ^Evem da od s^G#mpominov bolj ^C#motožno se ^C#mživi, da obr^Aabljene vse ^Arime so na ^Bmaj. ^B A me v^G#mleče kakor dr^G#uge, ki so b^C#mivali kdaj ^C#mtam, da odt^Aavam spet tja v ^Atisti mali k^Braj. ^B

Pod gor^Eo, pod grad v p^G#mekarno, z vonjem ^C#mkruha zjutraj ob ^C#mtreh, vse do ^Akina kamor t^Areba je čez ^Bmost. ^B V g^G#morco, pred ^G#oltar, v ^C#mmali nočni ^C#mbar, na t^Aopli jug, na s^Aonce in ml^Badost.^B

Bla je sl^Aadka ko med, bla je n^Bežna kot cvet, bla je b^Eoljša od d^G#rugih d^C#meset. Jes pa h^Aotu sem svet, svojo z^Bvezdo ujet, in jo p^Eusto poč^G#asi ven^Aet.

Kakor t^Eakrat, slišim ^G#mzvoke, vidim ^C#mbarve, tipam ^C#mstvari, padam v s^Aneg, sušim ^Aobraz pod m^Bavrico.^B In še ^G#mčutim nje k^G#orak, ko o^C#mdhjal sem na ^C#mvlak, sramež^Aljiv poljub na l^Aica za sl^Bovo. ^B

Bla je sl^Aadka ko med, bla je n^Bežna kot cvet, bla je b^Eoljša od d^G#rugih d^C#meset. Jes pa h^Aotu sem svet, svojo z^Bvezdo ujet, in jo p^Eusto poč^G#asi ven^Aet.

Dobro v^Eem da pri sp^G#mominih, se člo^C#mveku v glavnem ^C#mzdi, da za naz^Aaj izgleda vedno vse bolj l^Bepo. A t^G#mu pa tam p^G#riznam, pr^C#misežem, ni me ^C#msram, zal^Aotim se da mislim le na nj^Bo.

Bla je sl^Aadka ko med, bla je n^Bežna kot cvet, bla je b^Eoljša od d^G#rugih d^C#meset. Jes pa h^Aotu sem svet, svojo z^Bvezdo ujet, in jo p^Eusto poč^G#asi ven^Aet. in jo p^F#musto v R^Bogat'ci^E venet.