Andrej Sifrer - Uspavanka za evo
Autoscroll
1 Column
Text size
Transpose 0
USPAVANKA ZA EVO
Andrej Sifrer (1990)
VsakaF zvezda na GnebuG zamizGi,
tetaF Luna priGkima,G se zasmejGi.
PogFasiliG smo vse lucEi, da nasa FEva lahGko zasFpi.
Vsaka zvezda na nebu zamizi,
teta Luna prikima, se zasmeji.
Pogasili smo vse luci, da nasa Eva lahko zaspi.
Pa naj zGaspi, naj skrije svoje Gtrudne oci,
pa naj zGaspi, da se malo srGce umiri
in naj Fsanja le o Glepih stvareh.
Ko sFonce zbudi jo, na ustih bo sGmeh.
Vsaka zvezda na nebu zamizi,
Evin kuzek zalaja, se poslovi.
V kraljestvo skratov, sanj in vil
jo nese sila nevidnih kril.
In ze leti dalec proc od tega sveta,
od tega kar ne razume in kar ne pozna,
saj jo caka svet drugačen od sanj.
Kako naj svarim jo, kaj recem ji v bran?
FBoj se ljudi, ki neG znajo jokati,
neF gledajo v oci in neG znajo stisnit dlan!
FBoj se mnozic, kiG mahajo s pestmi,
soFferjev s klobuki, nGabitih na volan!
Vsaka zvezda na nebu zamizi,
teta Luna prikima, se zasmeji.
Pogasili smo vse luci,
da nasa Eva lahko, pst! zaspi.